SVIZ pred 12. kongresom: razpis volitev za sindikalne zaupnice in zaupnike ter za druge organe sindikata

Spoštovani sindikalni zaupniki in zaupnice, članice in člani,

na tokratni redni spomladanski seji Glavnega odbora SVIZ so njegove članice in člani med drugim namenili pozornost tudi pripravam na 12. kongres sindikata, ki bo potekal 23. in 24. novembra letos, v Portorožu. V okviru te točke je bil sprejet razpis volitev, članice in člani GO SVIZ pa so določili še mandat organov sindikata, število delegatov na kongresu, imenovali kandidacijsko-volilno komisijo GO SVIZ, razpisali zbiranje predlogov za kandidate za glavnega tajnika oziroma glavno tajnico sindikata, nadzorni odbor ter komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe SVIZ. Prav tako so opredelili rok za zbiranje predlogov za spremembe in dopolnitve statuta sindikata ter potrdili razpis za podelitev posebnih priznanj članicam in članom sindikata.

Sindikalni zaupniki in zaupnice ter organi sindikatov zavodov

Aktualni mandat sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, izvršilnim odborom sindikatov zavodov in nadzornim odborom sindikatov zavodov poteče 31. maja letos. Nov mandat začne teči 1. junija 2026 in traja do 31. maja 2030.

Rok za volitve za sindikalnega zaupnika oziroma zaupnice, izvršilni odbor sindikata zavoda in nadzorni odbor sindikata zavoda je april in maj 2026. Za namen izvedbe volitev sindikalnih zaupnic in zaupnikov vam v prilogi pošiljamo Navodila za volitve sindikalnih zaupnikov in zaupnic SVIZ Slovenije ter nekatere druge dokumente.

Ob navedenem naj izpostavimo še nekatere druge volilne roke, povezane z novembrskim kongresom našega sindikata. Junija bodo potekale volilne aktivnosti na območnih odborih, septembra in oktobra pa bomo izpeljali volitve za sindikalne konference in sekcije – volitve predsednikov in predsedstev sindikalnih konferenc bodo potekale septembra, volitve predsednikov in predsedstev sekcij pa oktobra letos. Že zdaj pa lahko na volilnih zborih o tem razpravljate in podate predloge tudi za kandidature v navedene organe. Podrobnosti o vseh volilnih opravilih bomo objavili pravočasno, naj pa že ob tej priložnosti vnaprej opozorimo, da bodo lahko na volitvah na območnih odborih sodelovali le zaupniki in zaupnice, izvoljeni za nov mandat. Če na vašem zavodu aprila in maja ne boste izvolili sindikalnega zaupnika oziroma zaupnice, to torej pomeni, da pozneje pri volitvah na ravni območnega odbora ne bo mogel nihče zastopati vaših pravic.

Drugi pomembni roki

Poleg volitev, ki bodo, kot omenjeno, potekale aprila, maja, junija, septembra in oktobra, so v povezavi z 12. kongresom SVIZ pomembni še naslednji roki:

– do 23. oktobra 2026 bo novoimenovana kandidacijsko-volilna komisija sprejemala predloge o kandidatih za glavnega tajnika SVIZ oziroma glavno tajnico SVIZ, Nadzorni odbor SVIZ ter Komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe SVIZ.

· rok za zbiranje predlogov za spremembe in dopolnitve Statuta SVIZ je 30. junij 2026.

· Glavni odbor SVIZ je sprejel tudi razpis za podelitev priznanj SVIZ Slovenije v skladu s Pravilnikom o priznanjih SVIZ Slovenije, ki je dostopen na naši spletni strani – tukaj. Rok za podajo predlogov je 20. september 2026.

Če bi imeli v zvezi z volitvami sindikalnih zaupnic in zaupnikov ali drugimi volilnimi opravili morda še kakšno dodatno vprašanje, se lahko obrnete na predsednika ali predsednico vašega območnega odbora ali na sodelavke in sodelavce strokovne službe SVIZ. Dokumenti in obrazci za izvedbo volitev sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter drugih organov sindikata so objavljeni tudi na spletni strani SVIZ, in sicer na povezavi: http://www.sviz.si/kongres2026.

V petek, 13.3.2026, so je 26 članov in članic SVIZ OO Velenje, v popoldanskem času odpeljalo z avtobusnega postajališča GŠ FKK proti Koroški in Pohorju. Namen je bil zimski pohod. Začetek pohoda je bil pred prenovljenem Grmovškovem domu na Kopah. Pod vodstvom Franca Oblaka, profesorja športne vzgoje, so v zmernem tempu ubrali pot proti vrhu Pungarta oz. smučišča Velika Kopa. Tam so se ustavili pri energijskih točkah. Kar 13 jih je. Doživeli so telesno in duševno sprostitev, čiščenje telesnih energijskih centrov ali tako imenovanih čaker, kar jim bo pomagalo pri svojem poklicu. Sledil je povratek do restavracije Holcer pub, kjer so se okrepčali s pravo pohorsko malico in še malo pokramljali o sindikalnih aktivnostih na območnem odboru sindikata. V maju jih namreč čakajo Športne igre SVIZ v Ravnah na Koroškem, junija pa bodo naši člani in članice odšli na strokovne ekskurzije ( Šibenik, Rim z Vatikanom, Irska in Apulija ) Zadovoljni in polni lepih vtisov so se z avtobusom v poznih večernih urah odpeljali v dolino. Objavljamo nekaj utrinkov s pohoda naših članov in članic.

Ob 8. marcu, ko praznujemo mednarodni dan žensk in se spomnimo na prizadevanje žensk za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, namenjamo v tej objavi pozornost zaposlenim v vzgoji in izobraževanju z vidika strukture po spolu.

»Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.«

Da v vzgoji in izobraževanju med zaposlenimi prevladujejo ženske, vsakokrat potrdi tudi letno poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled na izobraževanje  (Education at a Glance). Publikacija predstavlja uporabno zbirko statističnih podatkov za oblikovalce izobraževalnih politik, tudi na mednarodni ravni, in je najvplivnejša zbirka podatkov o stanju v izobraževanju po svetu – v državah članicah OECD in v državah partnericah organizacije.

OECD v aktualni publikaciji Pogled na izobraževanje 2024 ugotavlja, da je skupno na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah organizacije med učiteljstvom več kot dve tretjini žensk oziroma da v povprečju ženske predstavljajo 70 % vseh zaposlenih na delovnem mestu učitelj na vseh ravneh izobraževanja v državah OECD in partnerskih državah. Delež žensk v izobraževanju je med državami različen, od 49 % na Japonskem in 52 % v Savdski Arabiji do več kot 80 % v Estoniji (82 %), Latviji (83 %) in Litvi (82 %). Največji delež žensk v izobraževanju je na predšolski in osnovnošolski ravni, zatem pa se odstotek z vsako naslednjo ravnjo znižuje: medtem ko je v vrtcih med pedagoškim osebjem žensk v povprečju 95 odstotkov, jih je na terciarni ravni 46 odstotkov (podatki so za leto 2022). Kljub visoki zastopanosti študentk v univerzitetnem izobraževanju je delež predavateljic nižji, kar se v delu povezuje tudi z navzočnostjo t. i. steklenega stropa za ženske v akademskih krogih.
 

In kakšne so številke z vidika strukture zaposlenih po spolu v vzgoji in izobraževanju za Slovenijo? V šolskem letu 2023/24 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v vrtcih zaposlenih 12.440 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, vzgojiteljic je bilo 97,3 %, vzgojiteljev pa 2,7 %. V osnovnošolskem izobraževanju je bilo zaposlenih 18.824 učiteljev in učiteljic, poleg učiteljev je bilo zaposlenih še 3.250 vodstvenih, svetovalnih ali drugih strokovnih delavcev. Med učitelji je bilo moških nekaj manj kot 15 %, med vodstvenimi delavci pa 24 %. V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo zaposlenih 7.605 strokovnih delavcev. Med njimi je bilo 6.490 učiteljev (od tega 67 % žensk), 267 vodstvenih delavcev (od tega 64 % žensk) in 289 svetovalnih delavcev (od tega 93 % žensk).  V ustanovah na terciarni ravni izobraževanja je bilo zaposlenih 5.993 strokovnih delavcev, visokošolskih učiteljev je bilo 3.199. Delež žensk med temi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje. Med docenti je bilo žensk 47 %, med rednimi profesorji pa 10 odstotnih točk manj.

Vlada je minuli mesec na seji, ki jo je imela v okviru obiska Koroške regije, razglasila 5. marec za nacionalni dan branja. Prvič ga obeležujemo že na tokratni 5. marec. Z nacionalnim dnevom branja se poudarja pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj slovenske skupnosti in vsakega posameznika.

Datum ni bil izbran naključno, saj je 5. marec rojstni dan ambasadorke branje, novinarke in publicistke Mance Košir, obenem pa je obeleževanje tudi v skladu z nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje med letoma 2019 in 2030. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob razglasitvi izpostavila, da je nacionalni dan branja odgovor na zaskrbljujoče podatke o upadu bralnih navad med otroki in odraslimi. »Z njim želimo okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede in utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti. S tem nam krepi duševno zdravje, razumevanje sveta in nas samih. Zato je branje ključno za razvoj posameznika in demokratične družbe,« je še poudarila ministrica za kulturo.

Raziskava Knjiga in bralci VII – Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024 je med drugim pokazala, da se je slovensko branje spremenilo: manj je tistih, ki ne berejo, vendar se je močno zmanjšalo število intenzivnih bralcev in tistih, ki imajo domače knjižnice. Pokazala je tudi, da 40 odstotkov bralcev bere več v angleškem kot slovenskem jeziku.

Vlada je pri razglasitvi dneva branja prisluhnila pobudnikom, med njimi Bralnemu društvu Slovenije in skrbnikom zapuščine Mance Košir ter številnim deležnikom, ki že vrsto let spodbujajo branje po vsej Sloveniji.

Nacionalni dan branja je odgovor na upad bralnih navad prebivalcev Slovenije. Z njim želi država okrepiti bralno pismenost ter povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Prvič ga obeležujemo 5. marca 2026, na rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir (1948-2024).

Pred nacionalnim dnevom branja je tudi Statistični urad Slovenije objavil nekaj zanimivih podatkov

V letu 2024 je poklic pisatelja opravljalo skoraj 300 delovno aktivnih prebivalcev, nekaj več kot 1400 založnikov pa je izdalo skoraj 5300 tiskanih knjig in brošur. V 58 splošnih knjižnic je bila včlanjena skoraj petina prebivalcev Slovenije, so pred nacionalnim dnevom branja, 5. marcem, sporočili s Statističnega urada RS (Surs).

Med predlani izdanimi knjigami je bilo 69 odstotkov izvirnih del in 31 odstotkov prevodov, z vidika natisa pa 39 odstotkov prvih izdaj in 61 odstotkov ponatisov. Med tiskanimi knjigami in brošurami je bilo 38 odstotkov naslovov s področja leposlovja. Največ leposlovnih del, nekaj več kot tretjino, so predstavljali romani, sledili sta kratka proza s 30 in poezija z 18 odstotki.

58 splošnih knjižnic je organiziranih kot mreža 235 krajevnih knjižnic, poleg tega pa še 13 bibliobusov oz. potujočih knjižnic. Član je knjižnico v povprečju obiskal dvajsetkrat in si izposodil 50 knjig.

Med delovno aktivnimi prebivalci, ki delujejo na področjih, povezanih z nacionalnim dnevom branja, je bilo predlani največ novinarjev, in sicer 2203. Prevajalcev, tolmačev in lektorjev je bilo 1852, bibliotekarjev, dokumentalistov ipd. 1380, knjižničnih uradnikov 510 in pisateljev 291. Po spolu je bil največji delež žensk, 84 odstotkov, med bibliotekarji, dokumentalisti ipd., največ moških, 41 odstotkov, pa med pisatelji.

Med zaposlenimi v zgoraj omenjenih poklicih so imeli za oktober 2024 najvišjo povprečno mesečno neto plačo novinarji, in sicer 1802 evrov, najnižjo pa knjižnični uradniki, in sicer 1299 evrov. Povprečna plača pisateljev je znašala 1784 evrov, prevajalcev 1621 evrov in bibliotekarjev 1614 evrov. V vseh teh poklicih so bile povprečne mesečne neto plače višje pri moških. Izjema so bili knjižnični uradniki; v tej poklicni skupini so ženske prejemale za 5,2 odstotka višje plače.

Lani je maloprodajna cena dnevnega časopisa znašala povprečno 2,12 evra, tedenskega pa 3,5 evra. Časopisi so bili letošnjega januarja v primerjavi z lanskim dražji za odstotek ter revije in periodični tisk za 5,4 odstotka. Knjige so bile cenejše v povprečju za 1,1 odstotka, izobraževalne knjige in učbeniki dražji za 1,7 odstotka, druge knjige pa so se pocenile povprečno za 5,7 odstotka.

Po začasnih podatkih je bilo lani uvoženih za skoraj 387.000 evrov prenosnih elektronskih bralnikov na baterije za snemanje in reprodukcijo besedil, slik ali zvočnih posnetkov, med katere spadajo tudi prenosne naprave za branje knjig. Največ, 75 odstotkov uvoza, je bilo iz Kitajske, 15 odstotkov iz Poljske in sedem odstotkov iz Nemčije.

Internet je lani za branje spletnih novic, časopisov in revij uporabljalo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, kar je bilo za 13 odstotnih točk več kot leta 2015. Delež teh narašča po doseženi ravni izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci med 16 in 74 letom starosti jih je novice, časopise in revije po spletu bralo 87 odstotkov, med srednješolsko izobraženimi je bilo takih dve tretjini, najmanj, 52 odstotkov, pa jih je bilo med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo.