Nova ugodnost za člane in članice SVIZ OO Velenje, 50% popust v Fitnes centru OLIMPUS Žalec

  • enkratni obiski fitnesa ali skupinske vadbe.

 

Član SVIZ OO Velenje bo ceno storitve znižano za 50%, torej 50% delež storitve, plačal izvajalcu neposredno, na način in pod pogoji, kot jih ta določa.

Vsi člani SVIZ OO Velenje bodo vnaprej seznanjeni s pogoji poslovanja, vključno z veljavnim cenikom in hišnim redom.

Člani SVIZ se na recepciji izvajalca storitev izkaže s člansko izkaznico.

Na podlagi identifikacije  lahko član SVIZ OO Velenje opravi nakup karte pod pogoji te pogodbe.

Doplačilo za karto bo član SVIZ OO Velenje poravnal pred vstopom v prostore izvajalca storitev.

 

Iz evidence vodenih obiskov bodo razvidni naslednji podatki:

  • ime in priimek člana (tiskane črke),
  • datum koriščenja,
  • številka članske izkaznice,
  • zavod, kjer je član zaposlen,
  • vrsta storitve,
  • podpis člana.

Več informacij dobite na spletni strani: http://www.center.olimpus.si/

 

Mednarodni dan žensk

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Prvikrat so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, toda ob različnih dnevih.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Slovenska tiskovna agencija predstavila nekaj ugotovitev analize Evropskega inštituta enakosti spolov, ki med drugim kažejo, da se delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji zvišuje, a je še vedno nižji kot pred leti. Delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, je bil tako v Sloveniji leta 2017 20,6-odstoten, leta 2016 19-odstoten, leta 2015 pa 22,9-odstoten, ob tem pa vse več raziskav dokazuje, da podjetja z uravnoteženim vodstvom dosegajo boljše poslovne rezultate.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Slovenija se sicer na različnih lestvicah uvršča razmeroma visoko, kar po mnenju združenja nakazuje na razvoj v pravi smeri, »a dejstva kažejo, da je pred nami še dolga pot«. Po besedah izvršne direktorice v Boston Consulting Group in predsednice sekcije menedžerk pri Združenju Manager Melanie Seier Larsen je nazorna že struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah. »Diplomantk je kar 58 odstotkov in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo.Med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 odstotkov in samo pet odstotkov jih zaseda mesto predsednice uprave,« je izpostavila. Neuravnoteženost med spoloma na mestih odločanja je ogromna, je še dejala in opozorila na podatke Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), da bomo ob trenutni hitrosti za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let. Predsednica sekcije menedžerk meni, da z neuravnoteženostjo vodstev izgubljajo podjetja, posledično pa tudi gospodarstvo in družba kot celota.

V okviru SVIZ četrto leto deluje »Odbor za enakost SVIZ Slovenije«, ki si s svojim delovanjem med drugim prizadeva spodbujati širše zavedanje o pomenu enakovredne zastopanosti obeh spolov na vseh ravneh družbe.

Po podatkih Statističnega urada RS so v akademskem letu 2017/18 ženske predstavljale 58 % vseh vpisanih v terciarno izobraževanje, običajno pa so tudi uspešnejše od svojih moških vrstnikov. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov: leta 2017 je bilo 159 diplomantk na 100 diplomantov. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski (177 na 100 diplomantov), najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji (150 na 100 diplomantov).

Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški, razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 % žensk (od vseh 15+). Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji (vsaka peta).

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 % delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski (73 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (malo manj kot 64 %). Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih (za leto 2017) tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo (1.876 EUR), razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja. Znašala je 61 EUR. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1.664 EUR, to je 105 EUR manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije (1.453 EUR). Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji; povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila za 172 EUR višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.

Praznovanje 8. marca je v Sloveniji po letu 1945 postalo splošno, razširjeno v družbi in družini, vključevalo pa je tudi počastitev mater. Po osamosvojitvi države v letu 1991 se je počastitev mater v nekaterih okoljih preneslo na materinski dan, 25. marec.

Vsem našim članicam  želimo prijetno praznovanje 8. marca!

 

Ljubljana, 14. februar 2018

Spoštovani člani Sviz!

Pred natančno enim letom, 14. 2. 2018, smo SVIZ-ci okupirali center Ljubljane, zasedli Kongresni trg in z glasnimi vzkliki zahtevali ustrezno vrednotenje dela vseh zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, od vrtcev do univerz, ter na področju znanosti in kulture, od najnižje do najvišje vrednotenega delovnega mesta. Prišli smo iz vseh koncev in krajev Slovenije ter Vladi RS odločno pokazali, da od naših zahtev za zvišanje plač ne bomo odstopili. Prav ta dogodek je na koncu privedel do uspešnega zaključka pogajanj in zvišanja plač vseh zaposlenih v VIZ, znanosti in kulturi ter do zaustavitve trenda razvrednotenja in padanja sredstev v teh dejavnostih.

Prav je, da se spomnimo tega pomembnega dogodka, k uspešni izvedbi katerega ste v veliki meri pripomogli prav vi, predsednice in predsedniki OO z ekipami vaših sindikalnih zaupnikov! Takole se nas je videlo iz balkona Univerze v Ljubljani in tik izpod odra.

Nadja Goetz, pomočnica glavnega tajnika SVIZ Slovenije.

 

5. prvenstvo članic in članov Sviz v veleslalomu; Golte, 26. 1. 2019

Na Golteh smo bili že četrtič zaporedoma organizatorji, tokrat 5. prvenstva članov in članic Sviz Slovenije. V skupnem seštevku smo osvojili 2. mesto, za OO SVIZ Ljubljane in okolice. Nekaj naših članov se je povzpelo tudi na stopničke. Z organizacijo smo bili zelo zadovoljni. Na smučišču smo gostili skoraj 500 tekmovalcev in spremljevalcev, članov SVIZ. 

1. januar prinaša izboljšanja plač javnim uslužbencem

Začetek leta 2019 prinaša večini javnih uslužbencev višje plače, saj se bodo skladno s sklenjenimi stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, podpisanimi med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, postopno do leta 2020 izboljševale plače zaposlenim v javnem sektorju. Omenjeni pogajalski dogovor s 1. januarjem predvideva prvi plačni razred povišanja, ki bo upoštevano februarja pri izplačilu januarskih plač. En plačni razred, torej približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, direktorjev in funkcionarjev. Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali štiri plačne razrede, postopno do septembra 2020.

Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo tokratni prvi dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom. Drugi plačni razred povišanja bo uveljavljen letos novembra. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, pa bodo za plačni razred višje plače zaradi opravljanja razredniškega dela dobili z letošnjim septembrom. Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo za zaposlene, ki delajo v takšnem, manj ugodnem delovnem času.

Sprememb pri prejemkih bodo deležni tudi prejemniki minimalne plače, in sicer bo pri izplačilu januarske plače okoli 42.300 posameznikov, kolikor jih po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejema minimalno plačo, na svoje račune namesto 638 evrov neto po novem prejelo 667 evrov. Novela zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih strank predlagali v strani Levica, dodatno zvišanje predvideva še 1. januarja 2020, ko se bo minimalna plača povišala na 700 evrov neto, obenem pa bodo takrat iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela.

Na lani decembra uspešno končanih pogajanjih so se sicer Vlada in sindikati med drugim zavezali še, da bodo letos preučili določbe glede redne delovne uspešnosti in poskušali oblikovati kriterije, s katerimi bi postopek poenostavili in v večji meri dosegli, da so res nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Prav tako bodo letos pripravili pregled sistemov napredovanj ter ugotovili morebitne neupravičene razlike med in znotraj dejavnosti.

Z novim letom se usklajuje tudi znesek minimalne kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, in sicer s koeficientom rasti povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2018, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2017. Znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2019 znaša 29,27 EUR (za 2018 je znašala 28,31 EUR).
Zneski usklajene premije in skupne premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2019.

Kar pa zadeva upokojevanje, bodo za starostno upokojitev tako ženske kot moški morali letos dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 leti pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, na primer, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove se bodo tako kot že lani upoštevale osnove, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970.

Page 1 of 1412345...10...Last »